KNEŽJI DVOR



V 14. in 15. stoletju je grad služil kot rezidenca celjskih grofov, pozneje celjskih knezov. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga preuredili v vojašnico. Stavba kakšno poznamo danes je doživela veliko sprememb, najbolj korenite v času Marije Terezije. Danes se v delu Knežjega dvorca nahaja Galerija sodobne umetnosti Celje in arheološka klet z razstavo Celeia - mesto pod mestom.

CELEIA - MESTO POD MESTOM ( Knežji dvor )



Vznemirljiv sprehod skozi kamnite labirinte vam bo pričaral lepoto antične Celeje, ki so jo meščani v srednjem veku ponosno poimenovali Troia secunda - druga Troja. V arheološki kleti, kjer bo Mestna občina Celje skupaj s  Pokrajinskim  muzejem postavila stalno arheološko razstavo, je mogoče občudovati ostanke rimske Celeje ( tlakovano mestno ulico, hiše ob njej ter močno obzidje s stolpoma ).

STARA GROFIJA



Zgrajena je bila v letih 1580 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu. Stavbi so v začetku 17. stoletja dodali še arkadne hodnike. Leta 1869 je poslopje kupila Mestna občina in od takrat je zgradba večkrat spremenila svojo namembnost. V 30. letih 20. stoletja so ob obnovitvenih delih odkrili znameniti celjski strop. Po drugi svetovni vojni je v njej svoje domovanje našel Pokrajinski muzej Celje.

NARODNI DOM



Na Trgu celjskih knezov stoji zgradba, zgrajena v letih 1895 96 po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. V času Stare Avstrije je bil celjski Narodni dom kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva, danes pa so v njem prostori Mestne občine Celje in Upravne enote Celje. Na vogalu Narodnega doma se nahaja Likovni salon.

CELJSKI DOM




Nekdanja Nemška hiša je najimpozantnejša stavba na Krekovem trgu, zgrajena v neogotskem slogu v letih 1905 – 06, po načrtu dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. Postavili so jo celjski Nemci, kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu. Vse do razpada Stare Avstrije je veljala kot družabno središče celjskega nemškega meščanstva. Po koncu prve svetovne vojne so Nemško hišo preimenovali v Celjski dom. Danes je v Celjskem domu sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE


Severozahodni obrambni stolp nekdanjega mestnega obzidja je danes sestavni del Slovenskega ljudskega gledališča, ki je bilo zgrajeno leta 1885. Že od leta 1825 je stolp, v katerem je bila nekoč mučilnica, služil potujočim igralskim družinam. 1849 so v stolpu prvič odigrali Linhartovo Županovo Micko v slovenskem jeziku.

MARIJINO ZNAMENJE NA GLAVNEM TRGU
Marijino znamenje stoji na mestu, kjer so že v začetku 16. stoletja postavili sramotilni steber, namenjen kaznovanju zločincev in manjših prestopnikov. Na visokem stebru, ki stoji na trikotnem podstavku, stoji kip Marije Device, ob stebru pa stojita baročna kipa sv. Roka in sv. Florjana ter kip sv. Jožefa iz 19. stoletja. Na stranicah podstavka so posvetilni napisi iz prejšnjega stoletja v latinščini, nemščini in slovenščini.

STAROKRŠČANSKA KRSTILNICA
V Gubčevi ulici stoji starokrščanska krstilnica z osmerokotnim krstnim bazenom, zgrajena ob koncu 4. ali v začetku 5. stoletja. V bazen, obložen z marmornimi ploščami, vodita z dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal velik cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala.

KALVARIJA



Na Jožefovem hribu stoji znamenita Kalvarija, ki jo sestavljajo štiri (od nekdaj petih) kapel in skupina Golgote na vrhu hriba. Plastike so nastale izpod rok konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika, sočasno s kapelami leta 1717, dvesto let kasneje pa jih je obnovil kipar Berneker, ki je tudi na novo izklesal kip Marije Magdalene.

LJUDSKA POSOJILNICA
Ljudska posojilnica je najpomembnejši objekt v Celju iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zgradili so jo v letih 1928 – 1929 po načrtih znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Glavni vhod na vogalu Stanetove in Prešernove ulice je poudarjen s stebriščnimi balkoni.

VODNI STOLP
Jugovzhodni vogalni obrambni stolp mestnega obzidja, imenovan tudi Špitalski stolp. Zgrajen je bil v drugi polovici 15. stoletja. Poleg delov rimskih plošč je vzidan tudi napis, ki kaže višino vode ob hudi poplavi leta 1672.

STARI GRAD CELJE



Stari grad Celje že od nekdaj buri ljudsko domišljijo in predstavlja odlično podlago za oblikovanje legende evropskih razsežnosti. Poleg tega, da Celjske pozna vsa srednja Evropa, se je tudi doma skozi čas razvil poseben večplastni mit o Celjskih, ki ga ni ugasnilo nobeno, še tako zaostreno zgodovinsko obdobje. Nasprotno – različne družbene skupine so ga v različnih zgodovinskih obdobjih v celoti ali v posameznih plasteh vedno prilagajale svojim trenutnim potrebam. Tako je tudi danes.
Opazna grajska pridobitev so tudi informacijske označevalne table, ki obiskovalcu omogočajo samostojno raziskovanje celotnega grajskega kompleksa. Jedrnato ter na nevsiljiv način so predstavljeni ključni objekti gradu in preteklost Celja in Celjskih. Grad se je odel v novo sodobnejšo »obleko«, ki ohranja pridih zgodovine in se rokuje s prihodnostjo – nova celostna podoba Starega gradu Celje omogoča stik med kulturo in ekonomijo, ter kreira nove priložnosti na področju kulturnega turizma in hkrati dviguje pomen Celja.

ŠMARTINSKO JEZERO



Umetno jezero je nastalo kot zadrževalnik hudourniških vod, predvsem Koprivnice in Jezernikovega grabna. Z gradnjo 205 metrov dolge pregrade v Ločah nad primestnim naseljem Dobrova so začeli leta 1967 in je trajala vse do decembra 1970. Voda je tako zalila 113 hektarov kvalitetnih kmetijskih površin. Obala je zelo razgibana, z mnogimi jezerskimi zalivi meri malo manj kot 10 km.
Jezero nudi številne možnosti za sprostitev in oddih. Sprehodi v okolici ali namakanje trnkov ali vožnja s čolni so le nekatere možnosti. Možna je izposoja čolnov ali najem prostorov za piknik.

© Zavod Celeia Celje | Pravno obvestilo | Piškotki | Produkcija: ENKI d.o.o.
Home Email Print